povzetek poglavja - sklepi poglavja

Vse se začne z zaupanjem ali kontekstualni model v psihoterapiji in drugih oblikah pomoči
  • Kontekstualni model postavi skupne in specifične terapevtske dejavnike v interakcijo ter omogoča procesni pogled na terapijo. 
  • Kontekstualni model je transdisciplinaren in transkulturalen.
  • Na začetku terapevtske obravnave je ključno, da klient v terapevta in njegovo ravnanje razvije zaupanje na podlagi terapevtove ekspertnosti ter dobi občutek, da je razumljen.
  • Če je prvi vtis pozitiven, se na tej podlagi začetnega zaupanja lahko prične razvijati vse bolj pristen odnos, povezanost, zavezanost, občutek pripadnosti in celo navezanost.
  • Poleg nenehnega dogovarjanja glede ciljev in nalog oziroma korakov, ki vodijo k ciljem, mora terapevt stalno preverjati, kakšna so klientova pričakovanja, saj močno vplivajo na odločitev za terapijo, na terapevtski odnos, proces in izid terapije.
  • V primeru pozitivnega poteka terapije so vse pogostejša klientova terapevtska dejanja, ki njegovo delovanje spremenijo v smeri bolj zdravega delovanja oziroma življenjskega sloga.
  • Cilj psihoterapije ni le zmanjšanje simptomov, temveč predvsem boljša kakovost klientovega življenja.
  • Za razliko od medicinskega modela je temeljna predpostavka kontekstualnega modela, da metode in tehnike ne delujejo neposredno, specifično na določeno težavo ali motnjo, kot na primer določena tableta na določen simptom, temveč posredno, nespecifično, kontekstualno preko soustvarjanja pozitivnih pričakovanj ter spodbujanja klienta, da aktivno razvija zdrave in funkcionalne vzorce mišljenja, čustvovanja, vedenja in odnosov.