povzetek poglavja - sklepi poglavja

Z odnosom o odnosih za boljše odnose ali kaj je psihoterapija
  • Psihoterapija je znanstveno in strokovno utemeljena, celovita ter načrtovana individualna, partnerska, družinska ali skupinska obravnava razvojnih, duševnih, vedenjskih ter osebnostnih težav in motenj klientov s pomočjo znanstveno utemeljenih psihoterapevtskih pristopov, metod in tehnik s ciljem izboljšanja njihovih motečih vzorcev mišljenja, čustvovanja, vedenja, medosebnih odnosov in življenjskega sloga ter spodbujanja njihove osebnostne rasti v smeri zdravja in boljše kakovosti življenja.
  • Psihoterapija je avtonomna veda in samostojen poklic.
  • Psihoterapija je namenjena vsem, ki želijo razrešiti neko duševno težavo ali motnjo, ki je povezana z njihovim čustvovanjem, mišljenjem, vedenjem in medosebnimi odnosi. Ne blaži le simptomov, temveč tudi izboljšuje kvaliteto klientovega življenja.
  • Psihoterapija temelji na zdravilnem odnosu, ki ga terapevt in klient razvijeta s pomočjo metod in tehnik različnih psihoterapevtskih pristopov in je usmerjen k razreševanju klientovih težav.
  • Psihoterapija je uspešna in učinkovita, saj je 80 % klientov, ki imajo duševne težave in motnje, na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki pa v terapijo niso vključeni.
  • Obstajajo različne oblike psihoterapije: individualna, partnerska, družinska in skupinska terapija. Možno jo je izvajati tudi preko spleta.
  • Psihoterapevt je nekdo, ki je uspešno opravil dolgoletno izobraževanje v skladu s standardi za samostojen poklic.
  • Na podlagi temeljnih značilnosti lahko psihoterapevtske pristope razvrstimo v nekaj glavnih skupin, na primer psihoanalitične, kognitivno vedenjske, eksistencialno humanistične, sistemske, integrativne in telesne psihoterapije.